V postopku v Ljubljani, ki se nanaša na očitke domnevnih kršitev  v stečajnem postopku nad HKS Sicura, se je preiskava začela z očitkom, da sem zlorabil uradni položaj. Ko sem ugovarjal, da nisem uradna oseba, saj vsak stečajni upravitelj potrebuje za vsako svoje dejanje predhoden pisni sklep sodišča, se je zahteva preoblikovala v očitek zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. 

Prav tako je tudi izvedenka svoje delo opravila v nasprotju s strokovnimi pravili in je mnenje izdelala za nazaj (torej ob dejstvih, ki so se zgodili kasneje in takrat, ko se je odločalo o prodaji premoženja, niso bili poznani). Na osnovi tega mnenja je bila spisana obsodba, čeprav iz odločbe Vrhovnega sodišča izhaja, da tako odločanje ni dopustno. Torej odločanje na prikazu dejstev za nazaj (ex post) in ne pravilno na podlagi obstoječega dejanskega stanja (ex ante), je nedopustno. Gre torej za kršitev kazenskega postopka.

Koper, 19.04. – 20.04.2014

Bolj prepričljivo se moje dosedanje trditve o vnaprejšnjem medijskem linču in s tem vnaprejšnje obsodbe, kot se je dogajala v ljubljanskem kot koprskem postopku, ne bi mogle potrditi, tudi če bi želel;  potrditev je prišla sama od sebe v obliki dveh sodnih odločb, obsodilne v koprskem postopku in oprostilne v ljubljanskem postopku ter povezanem medijskem odzivu.

Mediji so seveda sodbo v Kopru sočno komentirali. Izpostavim naj samo nekatere. Tako je novinar na POP TV lagal o premoženju v davčnih oazah, v Mladini pa so moje delo označili za zločinsko. V Financah je novinarka oprostilno sodbo v primeru Sicure ocenila kot udarec v borbi proti gospodarskemu kriminalu. Kako, prosim? Kadar se sodba konča tako, da je obtoženec kaznovan, se jo sprejme z odobravanjem in z velikimi naslovi. Če pa je obtoženec oproščen , se taka novička znajde med nepomembnimi zadevami. Nekateri mediji so oprostitev  poskušali prikazati kot napačno, pri čemer so ponovno navajali trditve Bojana Oblaka, pozabili pa prikazati nekatera dejstva, ki ljubljanski postopek pokažejo v precej drugačni luči, kot ga prikazuje imenovani finančni špekulant. 

Po objavi v medijih, da je bila izdana oprostilna sodba v ljubljanskem postopku za stečaj Sicure, so se mediji v pretežnem delu trudili prikazati, kako je taka odločitev napačna.

Najdlje v tem je šel časnik Dnevnik z novinarjem Primožem Cirmanom, ki je razpihoval medijsko gonjo v tej zadevi že nekaj let. V časniku Finance pa Simona Toplak piše . »po tem ko tožilstvu ni uspelo dokazati zlorab stečajnega upravitelja Branka Goršeta v primeru Sicura in ga je višje sodišče oprostilo, kar je velik udarec preganjanju gospodarskega kriminala«. 

Mediji svoje vloge objektivnega poročevalca niso opravili. Če bi jo, bi navedli, da je ključni razlog za prodajo terjatev v tem, da je upniški odbor nasprotoval nadaljnji izterjavi terjatev, saj so nasprotovali nadaljnji zaposlitvi delavk (kar je razvidni iz odločbe pritožbenega sodišča; tu novinar Cirman zapiše laž, da za nadaljnjo zaposlitev delavk nisem potreboval soglasja sodišča; na laž ga postavi člen 107 ZPPSL). 

Ko mediji ponovno citirajo Bojana Oblaka pa pozabljajo na nekatera dejstva, ki pomembno osvetlijo zadevo in sicer:

• da je policija v predkazenskem postopku napisala tri poročila iz katerih izhaja , da niso zasledili obstoja znakov kateregakoli kaznivega dejanja;
• navzlic temu se je tožilec , ki je takrat vodil zadevo , vseeno odločil za preiskavo ; ali je to storil zaradi pritiskov Bojana Oblaka , ve le on; res pa je, da se je Bojan Oblak hvalil, da tožilca pozna in z njim hodi na pijačo (obstoji pisni dokaz); dejstvo je tudi , da je tožilec Bojanu Oblaku iz tožilskega spisa , ko še ni bilo odločeno , ali se bo preiskava začela, izročal dokumente (obstoji pisni dokaz);
• da je sodišče na prvi stopnji  izdalo obsodilno sodbo  na podlagi medijske gonje, katere glavni akter je bil Bojan Oblak (npr. časopis Dnevnik in Pop TV).

Da je vsa zgodba trajala sedem let in pol, je očitno zasluga Bojana Oblaka, ki bi se mu moralo iz vsega povedanega naložiti povračilo stroškov ; če so upniki oškodovani pa imajo na podlagi člena 88/3 ZPPSL pravico terjati povračilo škode od članov upniškega odbora, če jim jo povzročijo namerno ali iz hude malomarnosti pri opravljanju dolžnosti člana upniškega odbora.

Oblakova trditev«da če si pridobiš dovolj denarja in imaš zaveznike na pravih mestih, si lahko privoščiš karkoli in za nepravilnosti ne odgovarjaš« pa je nevredna vsakega komentarja; očitno imenovani pozablja, da je bila izrečena na prvi stopnji obsodilna sodba. Glede na ugotovitve pritožbenega sodišča in vsebino njegovega pričanja pa bi tožilstvo zoper njega lahko začelo postopek zaradi krivega pričanja.

Ali bo navedena odločitev Višjega sodišča v Ljubljani prinesla v celotno zadevo nekaj razuma  in ne kaznovanja za vsako ceno z zlorabo prava, pa bo pokazala prihodnost.
 

SEZNAM DOKUMENTACIJE:

a.) postopek v Ljubljani

• sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani
• pritožba zagovornikov zoper sodbo sodišča prve stopnje
• sodba Višjega sodišča v Ljubljani

b.) sodna praksa

• sodba Vrhovnega sodišča RS, kjer je odločeno o prepovedanem odločanju sodišča na podlagi dejstev, ki so nastala kasneje (ex post)
• sodna praksa - pravna opredelitev pristojnosti stečajnega senata